Kaj če bom pri testu zmrznil?

Ana Petelin Grubišič, 02. 05. 2020

Tapkanje z otroki različnih starosti je zame čudovito. Seveda, ko le želijo tapkati.

Kot mami in učiteljici so mi tovrstna tapkanja zelo dragocena, saj ob tem dobim zelo uporabne povratne informacije. Otroci povejo, kaj jih moti, kje se jim zatika, koga od učiteljev ne marajo, kako bo reagirala mama/oče in kaj bi oni spremenili. Počutijo se slišani.

Pri tapkanju z otroki je dobro, da se zavedamo, da so otroci. Glede na starost pa uporabimo različne podtehnike in pripomočke, ki nam pomagajo, da se počutijo varne. Uporabljamo lahko risbe, igrače, barvice, smeške, igre vlog…, ker »odraslo« tapkanje za najmlajše ni primerno.

Še vedno me včasih hitrost reševanja otroških problemov, ki niso niti najmanj nepomembni, preseneti, ker dobijo toliko rešitev in se kmalu počutijo bolje.


Spomnim se tapkanja s starejšim sinom.


V šoli je imel test in strah ga je bilo, da mu ne bo šlo, ker je imel občutek, da bo zmrznil. Prosil me je, če bi zvečer tapkala in jaz sem bila seveda navdušena. Vprašala sem ga:

»Česa te je strah? Za koliko bi ocenil ta strah, da boš zmrznil?Kje to čutiš?«

Pa sva šla. Pri tapkanju pa sem uporabljala njegove besede in občutke.

KARATE:

»Čeprav me je strah, da bom pri testu zmrznil, sem dober košarkaš.«

»Čeprav me je res strah, da bom zmrznil kot ledena kocka, sem res dober športnik.«

»Kljub temu, da ne bom nič znal, sem se vseeno učil in vsaj mama to ve.«

TOČKE:

» Ta strah; ta zmrznjeni strah; ta strah da bom zmrznil; zmrznil bom; vem, da bom; kaj če se učim brez veze; kaj če mi ne uspe; kaj če bom imel prazno glavo; tema v glavi itd.«

Po tapkanju ga vprašam, kako se počuti. Pove, da je videl ta zmrznjeni strah, ki ima ledeno frizuro na glavi in ga je strah. Strah, da ga ne mara. Strah, da ga bo kar pustil, da bo sam. Pove, da je velik kot ena dlan in se ga ne boji, a ima vseeno moč nad njim. Kuka ven izpod rjuhe točno 2 cm.


KARATE:

»Čeprav me je strah, da zmrznem, sem pri športu res hiter.«

»Kljub temu, da res lahko zmrznem, vseeno ni konec sveta.«

»Čeprav bom zmrznjen kot ledena kocka, obstaja možnost, da se stali in zažari iz tega znanje.«

TOČKE:

»Ta zmrznjeni strah, ta ledena špičasta frizura; ta ledenko; ta mraz; ta zmrznina; vidim ti oči; ta 2 centimetra, ti strah; ti mali močen strahec itd.«

Spet preveriva. Pove:

»Vidim ga, kako me gleda, a frizuro ima spuščeno in je prav smešen. Še vedno je majhen, a moči nima več toliko. Strah ga je, da ga bom potlačil pod deko.

In meni ni to nič logično mama, a mi je bolje. Greva lahko še malo?«


KARATE:

»Čeprav se bojim, da zmrznem pri testu, je to samo strah.«

»Čeprav me skrbi, da bom zmrznil pri testu, sem dal vse od sebe doma pri učenju.«

»Čeprav je vse mogoče, lahko pišem zelo dobro. Kaj pa če res?«

TOČKE:

»Ti strahec, ti mali strahec, ti in tvoje velike oči, ta dva centimetra, ne bom ti naredil nič, ne boj se me, tukaj sem zate; pomagal ti bom; ti mali ledenko itd.«

Pove:

»Uffff mama, to pa je zanimivo. Še vedno ga vidim, a sedaj je cel zunaj in mi maha. Lase ima v čopku in je vesel.«

Vprašam ga, kako se počuti in kako bi ga ocenil.

»Hmm, počutim se lažje in tudi če se zgodi, da zmrznem, ni konec sveta. Verjetno bom še malo tapkal pred testom na skrito in bo šlo. Pa saj ni konec sveta, a ne? Poleg tega mi je pomembno, da sem se učil in ti veš, da znam.«

 

Nam, mamam se včasih zdi, da točno vemo, kaj potrebujejo otroci. Vendar sem se z izkušnjami naučila, da ni (vedno) tako ;)

Pomembno je, da jih povprašamo, kaj mislijo, kako to vidijo, kako in kje to čutijo, ker je uporaba njihovih besed, občutkov in zaznav drugačna.

Pri tapkanju pa je to še kako dragoceno, ker lahko damo priložnost, da so slišani in varni.

Kaj kmalu ugotovimo, da sami najdejo rešitve, ki so zanje najboljše in v tistem trenutku najprimernejše.

Pa naj gre za strah ali strahec, za centimeter ali dva.


Ana Petelin Grubišić

Mogoče vas zanima